PARODONTOLOGIJA
Preventiva za nastanek parodontalne bolezni
Za zdravje parodoncija (obešalni aparat, s katerim je zob pričvrščen v kost) je bistvenega pomena redna higiena zob in ustne votline, obvezno odstranjevanje kariesa, obnavljanje poškodovanih zob in nadomeščanje izgubljenih zob s keramičnimi prevlekami, mostički ali zobnimi vsadki.
Osnovni predpogoj za zdravje zob in obzobnih tkiv (parodoncija) so polni zobni loki. To pomeni obstoj vseh zob najmanj do prvega kočnika (šestice) na obeh straneh v zgornji in spodnji čeljusti, ter njihova pravilna lega in videz.
Redni pregledi pri zobozdravniku in profesionalno čiščenje zobnega kamna 2-krat na leto!
Građa parodonta
Parodoncij je funkcionalna celota posameznih tkiv, s pomočjo katerih je zob vpet v čeljust.
Sestavljen je iz več podpornih tkiv, kot so zob obdajajoča alveolarna kost, cementna plast zoba, dlesen in obzobna vlakna, s katerimi je zob povezan s kostjo (pozobnični ligament).
Parodontalna bolezen (parodontoza)
Parodontalna bolezen (parodontoza) je bolezen, ki prizadene tkiva v neposredni okolici zoba in poleg kariesa velja za najbolj razširjeno bolezen zob. To je bakterijska okužba podpornega tkiva zob, ki jo povzročajo bakterije iz ostankov hrane (biofilm).
Prikaz razvoja parodontalne bolezni:
Običajno se začne z vnetjem in pordelostjo dlesni, ki začno rahlo krvaveti ob mehanskem dražljaju. Takrat govorimo o gingivitisu.
Če so prizadete globlje strukture - poškodbe ostalih obzobnih tkiv (zobnega cementa, pozobnice in čeljustne kosti), nastanejo obzobni žepi, pojavi se krvavenje, pordelost in oteklost dlesni, slab zadah, majavost zob. Takrat govorimo o parodontitisu.
Zelo pogost vzrok za nastanek parodontalne bolezni so tudi motnje v delovanju žvečnega sistema.
Zaradi izgube posameznega zoba ali skupine zob (še posebej pomembni so kočniki in ličniki) pride do preobremenitve in nagibanja preostalih zob. To privede do premika spodnje čeljusti v nenaraven položaj in povečuje aktivnost žvečnih mišic.
Posledica tega je nastanek in delovanje prekomernih sil na preostale zobe, kar povzroči razgradnjo kosti in zobnega ligamenta, pojav obzobnih žepov in okužbe ter nastanek parodontalne bolezni v polni obliki.
Pomembno je poudariti, da razvita parodontalna bolezen povečuje tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni, artritisa in kroničnih bolezni ledvic!
Zdravljenje parodontalne bolezni
Tretmaji so lahko različni, odvisno od stopnje parodontalne bolezni. V paradontologiji danes prevladuje trend konzervativne, nekirurške terapije.
Običajno pričnemo s temeljitim profesionalnim čiščenjem zobnega kamna in poliranjem površine zob. Naš cilj je zmanjšati bakterijsko floro, zato odstranimo nanos zobnega kamna, ki je porozen in v sebi zadržuje bakterijski biofilm.
Poleg tega uporabimo antiseptik oz. tekočino za izpiranje ust.
Naslednja možnost je ciljna terapija z antibiotiki ter globinsko čiščenje obzobnih žepov in poliranje zobne korenine, kjer odstranimo vneto tkivo okoli zoba in s tem omogočimo ustrezno celjenje tkiva in dlesni ob korenini zoba.
Parodontalna mikrokirurgija
Del izgubljenega kostnega in mehkega tkiva lahko nadomestimo z mikrokirurškimi tehnikami in regenerativnim parodontalnim zdravljenjem.
To sta tehniki vodene regeneracije kosti (GBR) in regeneracije tkiva (GTR).
Kot regenerativne materiale uporabljamo umetne kostne nadomestke in kolagene membrane, ki jih z mikrokirurškimi posegi vgradimo v poškodovano prirastišče in tako omogočimo proces celjenja in nastanek novega prirastišča.
Cilj postopka je odpraviti vnetje, zmanjšati globino obzobnih žepov, obnoviti del izgubljenega kostnega tkiva in pozobničnega ligamenta ter tako učvrstiti zobe.
Funkcionalno zdravljenje pri parodontalnih boleznih
Pri zdravljenju parodontalnih bolezni je treba vzporedno s klasično parodontološko terapijo odpraviti tudi obstoječe motnje v delovanju žvečnega sistema.
Povrniti moramo vse izgubljene zobe, obnoviti poškodovano krono zoba in popraviti nenaravni položaj zoba in spodnje čeljusti (korekcija griza). Na ta način se odpravi povečana aktivnost žvečnih mišic, hkrati se prepreči nastanek prekomerne sile na zobe in vzpostavi se normalna funkcija žvečnega sistema.
Pri motnjah delovanja žvečnega sistema in v primeru delovanja premočnih nenaravnih sil na zobe, mikrokirurške tehnike in parodontalno zdravljenje ne bodo dali rezultatov.
Ob rednih pregledih pri zobozdravniku 2 do 3-krat na leto in z uporabo sodobnih metod zdravljenja parodontalnih bolezni je napoved za zdravljenje tudi najtežjih oblik parodontalnih bolezni izjemno ugodna!