ORALNA KIRURGIJA
Oralna kirurgija je najstarejša veja dentalne medicine, katere najpogostejši poseg je bilo puljenje zoba, ki je na žalost tudi danes v določenih primerih še kako potreben. Prvi zobozdravniki so praviloma samo pulili zobe. Na srečo pa se je stomatologija razvijala v povsem drugi smeri, predvsem kot preventivna, restavrativna in rekonstruktivna stomatologija.
Strokovnjaki centra Dental esthetic spremljajo najsodobnejše dosežke na področju stomatologije in medicine nasploh. Sodobno stališče medicinske stroke govori o tem, da se zobje pulijo le v primerih, ko ni možna nobena druga rešitev ali ko je ogroženo celotno zdravje organizma.
Oralna kirurgija se je razvila kot posebna veja stomatologije, ki poleg puljenja zob zajema še druge posege, ki so v pomoč pri korekciji spremenjenih anatomskih struktur v ustni votlini, kot so - travma zob in čeljusti, popravek estetskih pomanjkljivosti in napak v predelu obraza in čeljusti, ortodontski posegi, zdravljenje zobne korenine, implantologija v smislu rekonstrukcije kostnega tkiva in sinusov s ciljem zagotavljanja dovolj prostora za vgradnjo implantatov, ter pri funkcionalnih motnjah žvečnega sistema.
Vsi oralno kirurški posegi v centru Dental esthetic, kot tudi vsi zobozdravstveni posegi se opravljajo v absolutno sterilnih pogojih s sterilnimi instrumenti in popolnoma neboleče ob uporabi lokalne anestezije.
Puljenje zob
Puljenje zob je še vedno eden najpogostejših posegov v oralni kirurgiji. Poseg izvajamo vnaslednjih primerih:
- pri napredovalem kariesu, ki je uničil krono in korenino zoba v tolikšni meri, da nadgradnja ni možna
- pri obsežnih vnetnih procesih na vrhu korenine zoba, ki ga ni več mogoče zdraviti
- pri napredovalih parodontnalnih boleznih zob, ko je izgubljena večina podpornih struktur zob
- pri zlomu zobne korenine, kadar je zlom toliko pod ravnijo kosti, da zoba več ni mogoče nadgraditi
- pri vertikalni frakturi zoba, ko je zob dobesedno razklan na dva dela
- pri impaktiranih (neizraslih) in polimpaktiranih modrostnih zobeh, ki povzročajo vnetja.
Apikotomia
Apikotomija je kirurški poseg, pri katerem od zobne krone odstranimo najbolj oddaljen del korenine, imenovan koreninski vršek, skupaj z vnetim tkivom v okolici, ki je lahko granulom ali cista. Pred tem se opravi endodontski poseg oz. polnjenje koreninskega kanala, kar je pogoj za izvršitev apiktomije.
Apikotomijo opravimo v primeru, ko je vnetni proces okoli zobne korenine tako obsežen, da samo endodontsko zdravljenje zoba ni dovolj za celjenje kosti okoli vrška zobne korenine. Posega se poslužujemo tudi v primerih, ko je tkivo cistično spremenjeno. Cisto je vsekakor potrebno odstraniti, saj se nikoli ne zaceli in uničuje okolno kostno tkivo.
Apikotomjio opravimo tudi v primeru, ko zaradi določenega razloga ne moremo endodontsko do konca napolniti koreninskega kanala. Vzrok za to so lahko zožani ali popolnoma zaprti koreninski kanali zaradi kalcifikacije, ki jo povzroča vnetje zobne pulpe, zaradi obstoječih nadgradenj v korenini, ostankov zlomljenih endodontskih instrumentov ali anatomskih nepravilnosti v koreninskem kanalu.
Apiktomije se poslužujemo tudi v primeru zloma koreninskega vrška zoba.
Alveotomia -kompleksnejše puljenje zoba
Alveotomija je kompleksnejše puljenje zob, ki se najpogosteje izvaja pri modrostnih zobeh, ko le-ti zaradi pomanjkanja prostora ali napačnega položaja ne morejo popolnoma izrasti in povzročajo vnetne reakcije, ki jih spremljajo otekline in so običajno zelo boleče. Okoli zoba odstranimo tudi del okolne kosti, ki onemogoča njegovo izraščanje in tako lažje izpulimo zob.
Kortikotomia
Kortikotomija je kirurški poseg, ki se izvaja na zobeh, ki obstanejo nekje v kosti zgornje ali spodnje čeljusti, vendar niso vznikli in se ne vidijo v zobnem nizu. Odkrije se jih z rentgenskim slikanjem čeljusti.
Ta poseg vključuje popolno odstranitev kostnega pokrova zoba, kar dodatno olajša in pospeši njegovo izraščanje oziroma omogoči ortodontsko izvlečenje zoba iz kosti, kadar zob ne more sam izrasti.