FUNKCIJSKA DIAGNOSTIKA IN ZDRAVLJENJE


Funkcijska diagnostika in zdravljenje je del medicinske znanosti, ki se ukvarja s preučevanjem delovanja žvečnega sistema v celoti ter z diagnostiko in zdravljenjem motenj v njegovem delovanju. Preučuje tudi vpliv motenj v delovanju žvečnega sistema na druge sisteme v organizmu, še posebej na gibalni sistem.

Je tudi sestavni del drugih vej v zobozdravstvu in na nek način krovna stomatološka znanost, ki usklajuje vse dele zelo kompleksnega žvečnega sistema.

Poudariti moramo, da v centru Dental esthetic vse zobozdravstvene posege opravljamo v skladu s pravili funkcijske diagnostike, ne glede, ali gre za preproste posege, kot je plombiranje zob, ali pa kompleksne, kot so vgradnja implantata, izdelava zobne prevleke ali mostička, ortodontijo ter vse do kompleksnih oralnih rehabilitacij.

V ta namen imamo posebej usposobljene strokovnjake in osebje ter najsodobnejšo opremo in elektronske naprave za diagnostiko in zdravljenje funkcijskih motenj žvečnega sistema.

Le s takšnim pristopom lahko namreč pacientom zagotovimo dolgoročni uspeh stomatološkega zdravljenja.

Danes vemo, da so lep nasmeh, vrhunska estetika in funkcionalnost zob tesno povezani z delovanjem vseh drugih delov žvečnega sistema in organizma v celoti.

Današnji sodobni tehnološki dosežki in stomatološka znanja nam omogočajo reševanje najzahtevnejših estetskih in funkcijskih težav žvečnega sistema naših pacientov.

 

Stomatološki posegi v skladu s pravili funkcijske diagnostike

Obstajajo natančna, znanstveno dokazana in strokovno potrjena pravila, kako mora določen del žvečnega sistema delovati in kakšen mora biti anatomski videz za njegovo pravilno delovanje.

Ta pravila moramo upoštevati pri zdravljenju naših pacientov.

Zahvaljujoč uporabi teh pravil našim pacientom pri posegih ne bomo povzročili določenih funkcionalnih motenj pri njihovem vsakdanjem delu.

O izjemni pomembnosti govori dejstvo, da lahko pri občutljivih pacientih že en sam, le za nekaj mikronov povišan greben na enem zobu povzroči velike funkcionalne motnje žvečnega sistema, pri kompleksnejših posegih pa lahko pride do veliko večjih funkcionalnih motenj.

Do tega na žalost zelo pogosto pride v ordinacijah, kjer pri stomatoloških posegih ne upoštevajo funkcionalne diagnostike in takšni zdravniki pacientom povzročijo funkcionalne motnje izključno s svojimi posegi.

Na srečo mnogi pacienti ne reagirajo na določene funkcionalne motnje, če te niso napredovale. Vendar pa se pri ne tako majhnem številu občutljivih oseb (približno 15 %) pojavijo reakcije na takšne motnje, najpogosteje v obliki močne bolečine.

Zato je pri stomatoloških posegih upoštevanje teh pravil izjemnega pomena, saj pri tistih pacientih s funkcionalnimi motnjami, ki se tega ne zavedajo, saj nimajo nikakršnih simptomov, lahko zaradi nekega sprožilca pride do reakcije in do pojave simptomov funkcionalnih motenj. Najbolj očitni simptom je močna bolečina v predelu glave in vratu, pacient pa ne more natančno določiti, kaj ga boli.

Najpogostejši takšen sprožilec je stres. Zaradi tega se razvije kranio-mandibularna motnja (CMD) z bolečinami, ki jih pogosto spremlja zmanjšana možnost odpiranja ust in drugi simptomi.

Zobne ordinacije in klinike, ki delujejo v skladu s temi pravili so v svetovnem merilu, na žalost še vedno v manjšini.

Današnja sodobna stomatološka znanost in stroka si prizadevata za uporabo pravil funkcionalne diagnostike pri vseh stomatoloških posegih, v vseh ordinacijah s končnim ciljem, da v bližnji prihodnosti funkcijska diagnostika in zdravljenje postaneta sestavni del vsakodnevnega dela z našimi pacienti v vseh zobnih ordinacijah.

Predpogoj ordinacije za delo v skladu s pravili so zdravniki, ki so poleg svoje specializacije ustrezno usposobljeni tudi na področju funkcionalne diagnostike in zdravljenja. Ordinacija pa mora imeti tudi ustrezno opremo, ki omogoča uporabo funkcionalne stomatologije pri vsakdanjem delu s pacienti.

Takšne zobozdravstvene ordinacije, ki pri svojem vsakodnevnem delu uporabljajo funkcionalno stomatologijo, so v Evropi in v svetu izjemno cenjene in sodijo v sam vrh stomatološke znanosti in stroke.

 

Kranio-mandibularne motnje

Žvečni sistem sestavljajo zgornja in spodnja čeljust z zobnima lokoma, čeljustni sklep, žvečilne mišice, jezik in žleze slinavke ter center v možganih, ki upravlja žvečni sistem. Na stanje in delovanje žvečnega sistema v veliki meri vplivajo psihosomatska stanja oziroma stres.

Izguba posameznega zoba, ki ni takoj pravilno nadomeščen, nepravilni položaj obstoječih zob, nepravilen položaj spodnje čeljusti glede na zgornjo, previsoke ali prekrivajoče se prevleke ali zobni mostički, disfunkcionalno vgrajeni vsadki in neustrezna ortodontska terapija lahko povzročijo motnje v delovanju žvečnega sistema.

Te motnje se najpogosteje kažejo s pojavom abrazije zob (obrabljenost, skrajšanje zoba), s pojavom nagibanja in majavosti zob zaradi izgube okolne kosti zaradi škodljivega delovanja sil na njih. V številnih primerih se pojavijo bolečine v glavi, vratu in ramenskem obroču, ki nastanejo v žvečni muskulaturi zaradi povečane aktivnosti, ter bolečine, ki nastanejo v predelu čeljustnega sklepa zaradi njegovega nepravilnega delovanja in patoloških sprememb v njem. Te bolečine se pogosto napačno pripisujejo migrenam, nevralgiji, zobobolu in se običajno tudi napačno zdravijo, bolečine pa ne izginejo. Lahko se pojavijo tudi težave s požiranjem in otežkočeno odpiranje ust, vrtoglavica in šumenje v ušesih.

Vsi vemo, da ko smo v stresu in napeti, pogosto stiskamo zobe in škrtamo z njimi, kar je eden od ventilov, s pomočjo katerega se rešujemo stresa, vendar žal to lahko zelo slabo vpliva na zobe, žvečilne mišice in čeljustni sklep v obliki obrabe in krajšanja zob in nastanka parodontoze, ter v obliki motenj in bolečin v čeljustnem sklepu in v žvečnih mišicah.

Skupek vseh teh simptomov in motenj imenujemo kranio-manbulirarna motnja.

Funkcijska diagnostika

Anamneza - Diagnostiko funkcionalnih motenj vedno pričnemo s pogovorom s pacientom oziroma s podrobno anamnezo, ki mora biti poleg splošnega zdravja pacienta osredotočena na simptome krano-mandibularnih motenj.

Manualna diagnostika – Z manualno diagnostiko testiramo žvečno muskulaturo in stanje čeljustnega sklepa, kar nam kaže pomembne usmeritve za nadaljnjo diagnostiko in zdravljenje.

Manualno diagnostiko lahko izvajajo le tisti zdravniki, ki so za to strokovno usposobljeni. Z nepravilno ali grobo ročno diagnostiko lahko pacientu poslabšamo njegove funkcionalne motnje.

Zdravniki v centru Dental estethic so diplomirani strokovnjaki za diagnostične in zdravstvene posege pri kranio-mandibularnih motnjah s specializacijo na področju funkcionalne diagnostike in zdravljenja.

Instrumentalna diagnostika – Analiza modela zob v artikulatorju nam posreduje informacije o položaju in anatomskem videzu posameznega zoba ter o stanju okluzije (medsebojni stiki med zobmi zgornje in spodnje čeljusti). S to diagnostično metodo ugotavljamo položaj spodnje čeljusti v odnosu do zgornje, kar je izjemno pomembno za pravilno funkcijo žvečne muskulature in čeljustnih sklepov ter položaj sklepnega diska v čeljustnih sklepih.   

S pomočjo analize modela v artikulatorju določamo tudi osnovne parametre za programiranje artikulatorja pri izdelavi zobnih prevlek in mostičkov ter drugih protetičnih pripomočkov v ustih.

Zahvaljujoč temu lahko pravilno postavimo stike med zobmi zgodnje in spodnje čeljusti in vzpostavimo nemoteno premikanje spodnje čeljusti, kar pacientu omogoča normalen govor in požiranje ter lep izgled.

Zato v centru Dental esthetic analizo modela v artikulatorju vedno opravimo pred večjimi protetičnimi posegi v ustih (zobne prevleke, mostički, luske, zobne proteze), pred vgradnjo zobnih vsadkov in pred ortodontskim zdravljenjem, da bi zagotovili pravilno delovanje žvečnega sistema po našem posegu in vrhunsko estetiko, ki je vedno tesno povezana s pravilnim delovanjem..

Artikulator je naprava, ki simulira čeljustne sklepe ter zgornjo in spodnjo čeljust. Služi za funkcionalno diagnostiko in analizo modela čeljusti pacienta. Napravo uporabljamo za načrtovanje in izdelavo protetičnih nadomestkov, kot so zobne prevleke, mostički in luske. S pomočjo artikulatorja lahko dosledno reproduciramo premikanje spodnje čeljusti in premike, ki se dogajajo v čeljustnem sklepu pacientov. Sodobni artikulatorji, kakršne uporabljamo v centru Dental esthetic, se lahko na podlagi podatkov iz elektronske diagnostike, povsem individualno programirajo za vsakega pacienta posebej, kar nam omogoča izdelavo najbolj natančnih zobnih prevlek, mostičkov in lusk vrhunske estetike. 

Elektronička diagnostika – z elektronsko diagnostiko natančno ugotavljamo stanje čeljustnega sklepa, položaj sklepnega diska v čeljustnem sklepu in njegovo premikanje, položaj spodnje čeljusti glede na zgornjo v vseh treh dimenzijah, premikanje spodnje čeljusti (zgornja čeljust je fiksna, ni premična) ter aktivnost žvečnih mišic in njihov vpliv na čeljustni sklep in premikanje spodnje čeljusti.

Elektronska diagnostika nam, za razliko od analize modela v artikulatorju, daje popolne in natančne podatke za individualno programiranje artikulatorja, kar nam omogoča izdelavo najbolj natančnih, najbolj estetskih in funkcionalnih zobnih prevlek, mostičkov, lusk in implantatov.

V centru Dental esthetic v ta namen uporabljamo najbolj natančen instrument na svetu – Condylocomp.
Z njim lahko točno izmerimo vsa odstopanja navedenih položajev in premikov in opravimo natančne korekcije.Na podlagi teh meritev izdelamo protetiko (zobne prevleke, mostičke, luske, implantate, ortodontijo, opornice), ki bo popravila funkcijske motnje, vzpostavila harmonično okluzijo in omogočila pravilno delovanje žvečnega sistema in vrhunsko estetiko.

Condylocomp je opto-elektronska naprava, s pomočjo katere spremljamo premike spodnje čeljusti in premikanje sklepnega diska v čeljustnem sklepu, istočasno v obeh sklepih, v vseh treh dimenzijah, v realnem času. Tak diagnostični postopek se imenuje kondilografija. Condylocomp je najbolj natančna naprava na svetu in meri premikanje z natančnostjo ene stotinke milimetra..


Funkcijsko zdravljenje

Zdravljenje kranio-mandibularnih motenj je najpogosteje multidisciplinarno in poleg zobozdravnika običajno sodeluje tudi fiziater, ortoped, otorinolaringolog, psihoterapevt in fizioterapevt. Zobozdravnik zdravi motnje, povezane z žvečnim sistemom, morebitne druge težave pa zdravijo drugi specialisti v tesnem sodelovanju z zobozdravnikom.

Zdravljenje motenj v delovanju žvečnega sistema je odvisno od tega, kateri del sistema je prizadet, pogosto pa so prizadeti vsi deli žvečnega sistema, saj so medsebojno odvisni..
Zdravljenje lahko poteka od najbolj preproste relaksacije mišic in razbremenitve zob in čeljustnega sklepa, do najbolj kompleksnejših posegov, s katerimi korigiramo položaj spodnje čeljusti in čeljustnega sklepa v pravilni položaj.

Opornice - Osnovno funkcionalno zdravljenje običajno pričnemo z uporabo griznih plošč, ki jih imenujemo opornice. Z njihovo pomočjo rahlo povečujemo razmik med zgornjo in spodnjo čeljustjo (povišanje griza) in odpravimo škodljive nefiziološke stike med zobnim lokom zgornje in spodnje čeljusti, zaradi česar se sprosti žvečna muskulatura in razbremeni zobovje in čeljustni sklep.

Izdelane so iz prozornega plastičnega materiala in jih je mogoče nositi v obeh čeljustih, čeprav jih pacienti pogosteje nosijo v zgornji, in sicer vedno med spanjem, po možnosti pa čim dlje tudi podnevi, v času, ko niso moteče za pacienta.

Danes obstaja vrsta konfekcijskih opornic, ki so na voljo v številnih zobozdravstvenih ordinacijah. Njihova uporaba ima lahko določene pozitivne učinke.

V centru Dental esthetic opravljamo inicialno funkcionalno zdravljenje izključno z individualno izdelanimi opornicami na podlagi elektronske diagnostike, saj smo ena redkih ordinacij v Evropi, ki ima usposobljeno zdravniško osebje in kompletno pripadajočo opremo.

Takšne individualno izdelane opornice zagotavljajo najboljše rezultate funkcionalnega zdravljenja zaradi največje možne natančnosti..

Oralna rehabilitacija –pri težjih funkcionalnih motnjah moramo običajno opraviti korekcijo položaja spodnje čeljusti grede na zgornjo, z natančno postavitvijo sklepnega diska v pravilni fiziološki položaj pri zaprtih ustih in stisnjenih zobeh. Vzpostaviti moramo tudi pravilno premikanje sklepnega diska v čeljustnem sklepu in pravilno neovirano premikanje spodnje čeljusti.

Da bi to dosegli in ohranili stabilnost sistema, moramo najpogosteje rekonstruirati zobne krone vseh zob, da bi dobili fiziološke žvečne ploskve in stike med zobmi zgornje in spodnje čeljusti po pravilih delovanja oz. harmonično okluzijo.

Skupek vseh teh terapevtskih posegov v žvečnem sistemu imenujemo oralna rehabilitacija. V ta namen uporabljamo praktično vsa znanja in veje stomatološke stroke. Protetiko za izdelavo zobnih prevlek, mostičkov in lusk, implantologijo za nadomestitev izgubljenih zobnih korenin, endodontijo in parodontologijo za zdravljenje obstoječih zobnih korenin ter ortodontijo za korekcijo položaja zob.

Vpliv funkcionalnosti žvečnega sistema na statiko telesa

Znano je, da imajo zdravi zobje in pravilno delovanje žvečnega sistema pomembno vlogo v zdravju celotnega organizma. Novejše ugotovitve pa kažejo na velik vpliv funkcije žvečnega sistema na funkcijo gibalnega sistema, tj. na hrbtenico, kosti, mišice in sklepe celega telesa.

Znano je, da nepravilen griz oz. nepravilen položaj spodnje čeljusti glede na zgornjo povzroči motnjo statike celotnega telesa, posledično pride do bolečine in motenj v delovanju različnih delov gibalnega sistema.

Lahko pride do bolečin v rokah, hrbtu, bokih, kolenih in stopalih. V rokah ali nogah se lahko pojavi mravljinčenje. Pride do nepravilne drže glave, pri kateri je glava navadno nagnjena na eno stran in naprej. Nepravilna je tudi drža ramen, najpogosteje je ena rama višje, druga nižje, zaradi česar prihaja do razlike v dolžini rok. Tudi medenica se lahko izkrivi, lahko pride do torzije, zaradi česar je lahko ena noga krajša, ker otežuje hojo.

Pri takšnih simptomih in bolečinah gibalnega sistema je poleg ortopeda in fiziatra treba vedno kontaktirati tudi zobozdravnika, ki je specializiran za kranio-mandibularne motnje, ki bo opravil funkcionalno diagnozo žvečnega sistema.

Ob ugotovitvah nepravilnosti v delovanju žvečnega sistema, je potrebno funkcionalno zdravljenje motenega griza s strani zobozdravnika, ki bo sodeloval s fiziatrom, fizioterapevtom, ortopedom, otorinolaringologom in nevrologom, pogosto pa tudi s psihiatrom, saj dolgotrajne bolečine povzročijo tudi psihosomatske spremembe v organizmu in obratno.

Le s takšnim multidisciplinarnim pristopom do zdravljenja težav gibalnega sistema, ki so posledica kranio-mandibularnih motenj, lahko pridemo do pravega rezultata. Dolgotrajno jemanje protibolečinskih tablet samo začasno zmanjša bolečine, ki ne bodo izginile, dokler ne odpravimo osnovne težave - motnje griza.

Najnovejše raziskave kažejo, da je kar 80 % deformacij hrbtenice - skolioz in torzij medenice posledica motenj griza. Zato lahko sklenemo, da je pravilen griz izjemno pomemben za statiko telesa in normalno delovanje gibalnega sistema.